Fotografi

Stojan Kerbler pozorno spremlja dogajanje na področju fotografije. Z najboljšimi fotografskimi kolegi ga druži prijateljstvo, kot aktiven član Fotokluba Maribor je še v časih nekdanje Jugoslavije sodeloval v številnih žirijah, je pa tudi predan mentor mladim. Podatke o fotografskih mojstrih s področja celotne Jugoslavije je zbiral v dosjeje, ki jih je leta 1994 predal arhivu Arhitekturnega muzeja v Ljubljani (zdaj Muzej za arhitekturo in oblikovanje). Raziskoval je tekočo fotografsko produkcijo in se poglabljal v izbrane opuse starejših mojstrov. Izjemen je Kerblerjev prispevek pri raziskovanju opusa Frana Krašovca (1892–1969). Kot sodelavec Kabineta za slovensko fotografijo, ki deluje v okviru Gorenjskega muzeja v Kranju je bil avtor več razstav, ki so predstavile zaokrožena obdobja slovenske fotografije (Fran Krašovec, Kranj 1978; Socialna tematika v slovenski fotografiji med obema vojnama, Kranj 1980; Razvojne poti slovenske fotografije 1945–1983, Kranj – Ljubljana1984). Ob poglabljanju v starejše fotografske opuse je iz negativov za potrebe razstav izdelal pozitive mnogih fotografskih mojstrov (Fran Krašovec, stari ptujski fotografi, Gojmir Anton Kos, Božidar Jakac). Za svoje pionirsko delo pri zbiranju fotografske dokumentacije in spodbujanje poglobljenega raziskovanja fotografije na Slovenskem je leta 1994 prejel Valvasorjevo priznanje.

Druženje s fotografskimi kolegi je bila priložnost za njihovo portretiranje. Portreti fotografov so bili občasno razstavljeni kot segment Kerblerjevih preglednih razstav. Značilno je, da praviloma nikogar od upodobljenih ne zaznamuje fotografski aparat. Posnetki so nastajali med sestanki žirij, na prostem, včasih tudi na razstavah ter v domačem in delovnem okolju portretirancev. Mnogo bolj kot okolje upodobljence označuje izraz na njihovih obličjih; Stojan Kerbler je pretanjeno sledil njihovemu značaju. Portreti fotografov se zgoščajo v nekaj časovnih sklopov. V sedemdesetih sta nastali nenavadna podoba Zmaga Jeraja (1975) z bleščavimi odsevi na krepko modeliranem razgaljenem poprsju in eterična figura Milenka Pegana (1977). Leta 1980 je Stojan Kerbler upodobil večje število pomembnih jugoslovanskih mojstrov pa tudi Petra Kocjančiča, starosto slovenske fotografije. Starec snežno belih las in odet v belo haljo je dvignil otožni pogled proti objektivu, medtem ko ga obliva svetloba iz bližnjega okna. Poseben sklop portretov je posvečen veliki fotografinji Inge Morath (1923–2002), ki je leta 2001snemala dokumentarec v krajih na meji med Slovenijo in Avstrijo, kjer je preživela otroštvo, obiskala pa je tudi Ptuj in Kerblerjev dom na Ptujski Gori. Drobna gospa je navdušeno fotografirala kurente in različne prireditve, Stojan Kerbler pa je ujel tudi silhueto njenega obličja in odsev njenega skrušenega obraza v ogledalu; v kompozicijo zaporednih prostorov je zapisana slutnja bližajoče se smrti.