Kurenti

Ptujska kurentovanja so velik in vizualno privlačen dogodek, ki vsako leto v mesto ob Dravi privabi številne fotografe. Najstarejše fotografije kurentov in drugih pustnih mask iz ptujske okolice so se ohranile v zapuščini slikarja Franceta Miheliča, ki ga je tematika pritegnila, ko je bil med letoma 1936 in 1941 profesor na ptujski gimnaziji. Ko so Ptujčani začeli prirejati organizirana kurentovanja s povorkami po mestu, pa sta se med pustne šeme s kamerami med drugimi podala tudi Božidar Jakac in Bojan Adamič. Stojan Kerbler je kurentovanja s fotoaparatom zvesto spremljal od leta 1966 pa vse do 2005; starejše fotografije so črno-bele, od osemdesetih let naprej pa tudi barvne. Mojster je tradicionalne maske dokumentiral predvsem na Ptuju, večkrat pa tudi na podeželju. Zanimale so ga tudi sodobne šeme in gledalci, ki večinoma nemaskirani spremljajo povorko skozi mesto.

Kerblerjevih posnetkov s kurentovanj ni mogoče sestaviti v enovit ciklus, saj so nastajali skoraj štiri desetletja in razporejeni kronološko odražajo njegov ustvarjalni razvoj. So dragocen dokument; z njihovo pomočjo lahko sledimo spremembam v podobah tradicionalnih pustnih mask. Hkrati pa so Kerblerjeve podobe s kurentovanj tudi sofisticiran prikaz mojstrovega razumevanja prireditve, ki je stare običaje s podeželja pripeljala v urbano okolje. Med vsemi pustnimi liki so ga najbolj pritegnili kurenti. Fotografiral jih je, kako v vrsti tečejo po travnatem obronku (Kurenti prihajajo, 1967), njihovo gibanje pa z leve proti desni pomagajo poganjati vrbove veje. Pravi kralj med Kerblerjevimi podobami kurentov je Stari kurent (1968). Fotografija je formata 6×6, kar prispeva k vtisu monumentalnosti. V črn kožuh odeti kurent se naslanja na ježevko, ki je narejena iz metlinega ročaja, za njegovo postavo se rišejo predmestne stavbe, medtem ko se je vzdolž ceste razvil trak gledalcev. Kurent umirjeno stoji pred nami, prava drama pa se odvija na nebu, kjer se veter poigrava z oblaki in s papirnati trakovi na kurentovi naglavni maski. Leta 1969 je kurentovanje skorajda zametel sneg; maškare so se s težavo prebijale skozi metež. Kerbler je v objektiv ujel skupino oračev, ki so zavili na Slovenski trg; figuri kurenta in bronastega Jožeta Lacka sta se ujeli v poudarjeno navpičnico na desnem robu kompozicije (Orači 2, 1969). Podoba kurentov se hitro preobraža; vse več se jih zbere na vsakoletnih povorkah, med sabo pa tekmujejo v atraktivnosti oprave. V dolgodlakih kožuhih in s pisanimi naličji za fotografa niso bili več privlačni. Najmlajši Kerblerjevi posnetki kurentov izkazujejo avtorjev kritičen odnos do komercializacije, ki je osvojila nekdaj mitsko figuro preganjalca zime.