Portreti s ptujskih ulic

Ciklus fotografij z naslovom Portreti s ptujskih ulic je Stojan Kerbler prvič razstavil leta 1971 v ptujskem muzejskem razstavišču. Spremno besedilo v razstavnem katalogu je napisal slikar Zmago Jeraj, prav tako član mariborskega Fotokluba in pripadnik Mariborskega kroga. Kerbler je fotografije posnel na Ptuju ob tradicionalnih semanjih dneh, na Jurjevo (23. aprila), Ožbaltovo (6. avgusta) in Katarinino (25. novembra). Takrat trgovci po ptujskih ulicah in trgih razpostavijo stojnice, po nakupih pa se odpravijo tudi Haložani. Ni jih težko ločiti od meščanov, Kerbler pa je v njihovi drugačnosti prepoznal motive, vredne dokumentiranja s kamero. Uporabljal je teleobjektiv in dosegel, da se njihove postave in obrazi ostro razločujejo od megličastega ozadja. S takšnim pristopom je poudaril vtis njihove osamljenosti sredi gneče, ki ob semanjih dneh preplavlja ulice obdravskega mesta.

Fotografije iz serije Portreti s ptujskih ulic so zelo blizu značilnostim Mariborskega kroga; nastale so v urbanem okolju, pripovedujejo o občutju odtujenosti, črn rob pa dokazuje, da avtor med delom v temnici ni posegal v negativ. Že v tej prvi Kerblerjevi zaokroženi seriji pa je razvidno, da je njegova fotografija v skupini Mariborskega kroga nekoliko svetlejša, kar velja tako za tonsko lestvico kot za izpovedano vsebino. Med fotografijami iz serije je bila velikokrat nagrajena podoba dečka s klobukom in v prevelikih oblačilih (Sam, 1966). Kerbler je otožnega fantička posnel na pustno nedeljo; bil je član skupine dornavskih ciganov, naveličan karnevalskega trušča. Za serijo so posebej značilne podobe starejših možakarjev z nagubanimi in neobritimi lici, ki so se za pot v mesto odeli v boljša oblačila in si čez rame oprtali nahrbtnike. Fotograf je njihova obličja iskal v posebnih svetlobnih pogojih. Pogosto jih od temnejšega ozadja ločuje intenzivna nasprotna svetloba (Misli, 1970); svetlobni trak se lahko ujame tudi v krajce klobuka in takrat učinkuje kot obstret (Bolečina, 1969). Stojan Kerbler je v podobah Haložanov uzrl bogastvo njihovega materialno sicer skromnega življenja v odmaknjenosti vinorodnega haloškega gričevja.